Vsako nedeljo, od 8. do 12. ure, skupina predanih prostovoljcev obnavlja enega izmed najstarejših gradov na Slovenjskem, nekoč mogočen in pomemben grad Žovnek, družinski dom svobodnih gospodov Žovneških, kasneje Celjskih knezov. To nedeljo se je skupini prostovoljcev pridružila tudi aktualna Miss Slovenije, Maja Čolić in finalistke projekta.
Grad Žovnek - pomemben del slovenske kulturne dediščine
Na pobočju zakrasele planote Dobrovelj stojijo obnovljene ruševine enega najstarejših gradov na Slovenskem, nekoč mogočnega in pomembnega Gradu Žovnek, ki je bil družinski dom svobodnih gospodov Žovneških, kasnejših Celjskih knezov, ki so v srednjem veku močno zaznamovali razvoj celotne Srednje Evrope. Celjski so bili ena najmogočnejših in največjih plemiških družin, ki je postala tudi ena izmed najbogatejših srednjeevropskih dinastij. Po selitvi v Celje so se povzpeli najprej do naziva grofov in kasneje še do naziva deželjskih knezov s svojo Celjsko kneževino. Žovneško-Celjski so simbol srednjeveške državnosti, tri zvezdice iz njihovega celjskega grba pa častno krasijo slovensko zastavo, v opomin, da je zelo pomemben del zgodovine slovenskega in tudi evropskega naroda prav tu v Občini Braslovče.
Aktualna Miss Slovenije, Maja Čolić, pred gradom Žovnek
Izvor Žovneških še ni v celoti raziskan, vendar na osnovi razpoložljive dokumentacije sklepamo o njihovih pomembnih slovanskih prednikih. Njihov izvor je treba povezati tudi z nastankom bližnjega naselja Braslovče, kjer je bilo že okoli leta 1000 misijonarsko središče in je bilo sedež ene od prafar. Prvotni lastniki so bili Savinjski, ki so se kasneje preimenovali v Žovneške, ko so se okrog leta 1130 preselili na svoj družinski grad. Zaradi izjemne lege gradu, postavljenega na strmo vzpetino in obdanega z zakraselo Dobroveljsko planoto, je imela družina Žovneških pomemben strateški položaj. Zaradi svoje svobodne posesti, preračunljive politike, dobrega gospodarjenja in preudarnega povezovanja so imeli velik vpliv, dober gospodarski, vojaški in trgovski položaj. Gospodje Žovneški, kasneje grofje in knezi Celjski so v času med 12. in 15. stoletjem močno zaznamovali območje celotne Srednje Evrope. Kljub selitvi v Celju leta 1333 pa je grad Žovnek ostal pomemben del njihove posesti. Zadnji na gradu živeči lastnik je bil Jožef Čokl von Ruhethal. Ta je leta 1816 v dolini zgradil novo graščino Žovnek (Ruhethal) in tako zapustil stari grad, ki je bil naslednja leta prepuščen propadanju.
Pogled iz gradu Žovnek
Delovna akcija in ohranjanje slovenske kulturne dediščine
Vse od leta 1995 grad obnavlja skupina predanih prostovoljcev v okviru Kulturno-zgodovinskega društva v sodelovanju z Občino Braslovče, v vsej svoji veličini pa namenu že služijo mnogi pokriti prostori. Vhod v grajski kompleks je urejen preko mostu skozi obnovljen vhodni portal. Levo od vhodnega portala stoji najbolj markantni del grajskih ruševin, okrogli obrambni stolp, ki je Žovneškim zanesljivo služil v obrambne namene. Stolp je dvonadstropna stavba, ki je imela nekoč osrednji del v prvem nadstropju, v katerem je bila grajska kapela. Desno od vhodnega portala se nahajajo ostanki južnega zunanjega in notranjega obzidja. Osrednji del gradu pa je nekoč predstavljal stanovanjski del ali palacij, ki pa je danes skoraj v celoti porušen. Edina ostanka nekdaj mogočnega palacija sta dve tako imenovani "špici", ki sta bili leta 2008 v celoti obnovljeni.
Osrednji del gradu Žovnek
V nedeljo 22. maja so se finalistke projekta Miss Slovenije 2022 z aktualno Miss, Majo Čolić pridružile članom Kulturno-zgodovinskega društva s koordinatorko Jasmino Roter Jager, Turističnim društvom Braslovče in Planinskim društvom Braslovče, ter s svojim prostovoljnim delom pomagale pri ohranitvi Celjske in tako slovenske kulturne dediščine.
Finalistke Miss Slovenije 2022 so pripomogle k ohranjanju slovenske kulturne dediščine
S predsednikom KZD, Francijem Kraljem, so dekleta raziskovale grad in odkrivale izjemno zgodovino svobodnih gospodov Žovneških, kasnejših Celjskih knezov.
Franci Kralj, predsednik kulturno-zgodovinskega društva je finalistkam predstavil grad Žovnek in njegovo zgodovino
S člani Kulturno zgodovinskega društva in planinskega društva Braslovče so čistila planinsko pot, pobirale kamenje in rezale veje.
Urejanje planinske poti pod gradom Žovnek
S članicami turističnega društva Braslovče so urejale zeliščni vrt in pomagale pri drugih opravilih.
Urejanje grajskega zeliščnega vrta
Po delovni akciji je Turistično društvo poskrbelo za pogostitev, zbrane pa so pozdravili tudi župan Občine Braslovče. g. Tomaž Žohar, grajska gospa in žovneškega viteza.
Uspešno zaključena delovna akcija na gradu Žovnek
Foto: arhiv Miss Slovenije